- Chaitanya Charan Dasa
Da bi bolje razumeli implikacije te temeljne predpostavke znanosti, moramo priznati, da je tisto, kar znanost razlaga, drugačno od tistega, kar razlaga znanost. »Kaj znanost razlaga« se nanaša na razlage naravnih zakonov ali naravnih mehanizmov, kot je gravitacija, do katerih pride znanost z opazovanjem sveta. Nasprotno, »kaj razlaga znanost« postavlja vprašanje, zakaj narava deluje v skladu z zakoni, ki jih odkriva znanost
Indijski državni minister je nedavno ogorčil javnost z izjavo, da evolucija ni znanstveno dokazana in se je ne bi smelo poučevati v šolah.
Preden preučimo sprejemljivost te izjave, moramo razumeti, kaj pomeni beseda evolucija. Nanaša se na različne stvari v različnih kontekstih.
V današnjem javnem diskurzu se evolucija uporablja v treh širokih pomenih:
- Prilagoditev obstoječih vrst
- Pojav novih vrst
- Vserazlagajoča naturalistična ideologija
Prilagajanje vrst: evolucija se v tem primeru nanaša na variacije, ki se pojavljajo znotraj vrst, ko se te prilagajajo okolju z razvijanjem določenih lastnosti. Na primer, flora in favna v puščavah razvijeta mehanizme za shranjevanje vode. Takšna mikro prilagoditev je dobro dokumentiran pojav, katerem ni potrebno oporekati. Narava je živa bitja obdarila s sposobnostjo prilagajanja okolju – v tem smislu se živa bitja res razvijajo oziroma prilagajajo. Skoraj vsi trdni dokazi, ki jih nudijo znanstveni učbeniki za evolucijo, se nanašajo samo na biološke prilagoditve, ki pa jo kvečjemu lahko imenujemo mikroevolucija znotraj vrste.
Pojav novih vrst: V tej uporabi besede evolucija se le ta nanaša na mehanizem, s katerim se ena vrsta spremeni v drugo – pojav, ki ga lahko imenujemo makroevolucija. Medtem ko mikroevolucija pomeni mehanizem za preživetje najmočnejših s prilagajanjem , makroevolucija govori o mehanizmu za prihod močnejših oz. primernejših ali na splošno za nastanek katere koli povsem nove vrste. Ideja, da lahko postopne (mikro) spremembe znotraj vrste vodijo do oblikovanja druge nove vrste – da takšne postopne variacije pojasnjujejo izvor vseh vrst, ki jih poznamo – je samo špekulativno sklepanje, katerega utemeljenost z empiričnimi dokazi je vprašljiva. Čeprav je v podporo makroevoluciji predstavljenih veliko dokazov, se vsi ne zdijo prepričljivi. Za takšne makroevolucioniste je neprijetno, da so mnogi od tistih, ki dvomijo v evolucijo, tudi priznani znanstveniki.
Na povezavi dissentfromdarwin.org je seznam več kot 800 znanstvenikov, ki so si upali biti zvesti svojemu poslanstvu odkrivanja resnice in so si upali podvomiti v ideološko dogmatsko znanost (scientism).
Kot družba cenimo svobodo izražanja. Torej, ali ne bi smeli ceniti svobode izražanja tistih znanstvenikov, ki dvomijo o znanstveni sprejemljivosti makroevolucije?
Vserazlagajoča naturalistična ideologija: Poleg makroevolucije se evolucija pogosto uporablja (zlorablja) za sklicevanje na nekaj veliko večjega: filozofski naturalizem. Ko postane evolucija kot čarobna paličica, ki pojasnjuje vse, kar obstaja v naravi: od nastanka življenja, nastanka človeških bitij do nastanka vseh predčloveških vrst in celo do nastanka zavesti. Evolucija tako preseže biološko raven ter se razširi do kemične in trdi, da so nezavestne kemikalije povzročile zavestno življenje. To je tudi eden od glavnih razlogov zakaj se debata o problemih evolucije ignorira saj evolucija predstavlja glavni podstat materialistične ideološke znanosti.
Vendar pa je navkljub temu evolucija zavesti nerešljiv problem. 125. obletnica revije Science je navedla 125 vprašanj, na katera znanost ni imela odgovora. Drugo vprašanje je bilo o izvoru zavesti (prvo se je nanašalo na izvor vesolja). Tako vprašanje o zavesti ostaja neodgovorjeno še danes, kljub številnim prijetno zvenečimi trditvam o evoluciji , ki se predvajajo v medijih in učbenikih.
- Nobelov nagrajenec nevrofiziolog Sir John Eccles pravi: “Če pogledate večino sodobnih besedil o evoluciji, ne najdete ničesar o umu in zavesti. Domnevajo, da pride samodejno z razvojem možganov. Vendar to ni odgovor. (International Herald Tribune, 31. marec 1981)
- Fizik Nick Herbert v svoji knjigi Quantum Reality: Beyond the New Physics poudarja: “Največja skrivnost znanosti je narava zavesti. Ne gre za to, da imamo slabe ali nepopolne teorije o človeškem zavedanju; preprosto sploh nimamo takih teorij. Približno vse, kar vemo o zavesti, je, da ima nekaj opraviti z glavo in ne z nogo.”
Pravzaprav, ko evolucija postane vse-razlagajoča trditev, to ni več znanost, ampak postane ideologija. Filozof znanosti Wolfgang Smith poudarja: “Darvinizem, v kakršni koli obliki, v resnici ni znanstvena teorija, ampak psevdometafizična hipoteza, zavita v znanstveno odejo. V resnici teorija svoje podpore ne črpa iz empiričnih podatkov ali logičnih sklepov znanstvene vrste, temveč iz pogojev, kjer je to edina doktrina biološkega izvora, ki si jo je mogoče zamisliti z omejenim svetovnim nazorom, ki mu nedvomno pripada večina znanstvenikov.« Doktrina, na katero se sklicuje Smith, je filozofski naturalizem, ki trdi, da je vse obstoječe mogoče razložiti izključno z naravnimi mehanizmi.
Od tega česar znanost razlaga do tega kaj razlaga znanost
Znanost predpostavlja obstoj nekega naravnega reda, ki ga skuša razumeti. Vendar ne more razložiti razloga za obstoj tega naravnega reda. Razmislimo na primer o znanstveni teoriji, da sadje pada zaradi sile gravitacije. Toda zakaj gravitacija sploh obstaja? Tudi če to pripišemo kakšnemu nadaljnjemu znanstvenemu konstruktu, kot je ukrivljenost prostora in časa, smo nazaj na istem: Zakaj imata čas in prostor takšne značilnosti? Navsezadnje znanost potrebuje predhodni obstoj nekega naravnega reda. To poudarja tudi fizik Paul Davies: »Znanost se lahko razvije le, če znanstvenik v resnici sprejme teološki pogled na svet … tudi najbolj ateistični znanstvenik z vero sprejme obstoj naravnega reda v naravi, ki nam je vsaj delno razumljiv.«
Da bi bolje razumeli implikacije te temeljne predpostavke znanosti, moramo priznati, da je tisto, kar znanost razlaga, drugačno od tistega, kar razlaga znanost. »Kaj znanost razlaga« se nanaša na razlage obstoječih naravnih zakonov ali naravnih mehanizmov, kot je gravitacija, do katerih pride znanost z opazovanjem sveta. Nasprotno, »kaj razlaga znanost« postavlja vprašanje, zakaj narava deluje v skladu z zakoni, ki jih odkriva znanost.
Primerjajmo znanost z očmi. Lahko gledamo in razložimo, kaj vidimo. Toda pojasnjevanje tega, kar vidimo, ne pojasni, zakaj obstaja nekaj, kar je vredno videti in razložiti. Podobno razlaga mehanizmov, ki delujejo v naravi, ne pojasni, zakaj narava sploh ima takšne mehanizme. Pravzaprav znanost opisuje, kako narava deluje; ne pojasnjuje, zakaj narava deluje tako. Če Luka udari Mateja, opisovanje, kako je Luka zdrobil Matejevo čeljust, ne pojasni, zakaj je Luka naredil to, kar je naredil. Nemški filozof Ludwig Wittgenstein kratko in jedrnato pove: “Velika zabloda moderne dobe je, da nam naravni zakoni razlagajo vesolje. Naravni zakoni opisujejo vesolje, opisujejo pravilnosti. Vendar ne razložijo ničesar.”
Zato trditev, da je evolucija velika alternativa za razlago vsega, v resnici presega doseg veljavne znanosti. Saj le ta v takšnem stanju duha postane ideološki, znanstveni dogmatizem, razširjen na vsa področja znanja.
Dopuščanje poučevanja takšne ideologije v šolah je medvedja usluga za znanost, saj predstavlja zavajajočo podobo realnosti. Ljudje, ki z znanostjo iščejo najgloblje odgovore, odgovore na vprašanja o smislu in namenu življenja, bodo ugotovili, da znanost ne izpolnjuje njihovih pričakovanj saj se je postavila ne na stran iskanja resnice ampak dajanje alibijev materialističnim dogmam. Pa vendar krivda ni v znanosti, saj od nobenega področja znanja ni mogoče pričakovati, da bo odgovorilo na vprašanja zunaj tega področja. Ko pa izobraževanje vzpostavi vtis , da ima znanost odgovore na vsa vprašanja, frustracije, ki sledijo, ljudi samo odtujijo od znanosti.
Nobelov nagrajenec sir Peter Medawar, čeprav sam ateist, v svoji knjigi Advice to a Young Scientist opozarja znanstvenike : »Za znanstvenika ni hitrejšega načina, da diskreditira samega sebe in svoj poklic, kot da odločno izjavi – zlasti kadar ni potrebna nobena izjava – da znanost pozna ali bo kmalu poznala odgovore na vsa vprašanja, ki si jih je vredno zastaviti, in da vprašanja, ki ne dopuščajo znanstvenega odgovora so na nek način ne-vprašanja ali psevdo-vprašanja, ki jih postavljajo samo preprosti ljudje, nanj pa odgovarjajo le lahkoverni profesorji.«
Povzetek:
Šele s prepoznavanjem mnogih konotacij besede evolucija lahko obravnavamo vprašanje poučevanja evolucije na ustrezen večslojni način.
- Evolucijo v smislu prilagajanja znotraj vrst je smiselno učiti
- Evolucija kot mehanizem za nastanek novih vrst, pravzaprav vseh vrst, je sporna. Razprava o smiselnosti sedanje razlage evolucije obstaja v znanstvenem svetu še danes in njen obstoj se ne sme ignorirati ampak jo je potrebno priznati v izobraževalnih učnih načrtih in dopustiti moč argumenta in ne argument moči.
- Evolucija, ki kot vse-razlagajoča ideologija – pod kriniko znanosti, postane priročno orodje ateistov, da si prisvojijo prestiž znanosti in označijo vsakogar, ki nasprotuje ateizmu, kot neznanstvenega ali celo protiznanstvenega – je napačna interpretacija realnosti in uzurpacija ter degradacija znanosti.
Caitanya Charan Dasa
vir https://www.thespiritualscientist.com/teaching-evolution-in-schools-what-science-explains-and-what-explains-science/
