Naša duhovna pot se strokovno imenuje vaišnavizem, čeprav smo bolj poznani po petju Hare Krišna na ulicah. Naša duhovna učenja temeljijo na vedskih spisih, predvsem na Puranah, ki nam omogočajo lažje razumevanje. Med vsemi prvo mesto zavzema Bhagavata Purana ali Šrimad-bhagavatam, sledi ji Mahabharata, katere najpomembnejši del je Bhagavad-gita in kot zadnji del strokovne literature je Ramayana. Skupna tematika vseh navedenih virov so aktivnosti Vsevišnje Božanske Osebnosti, ki se je pojavila na našem planetu v različnih oblikah in različnih časovnih obdobjih. In sicer z namenom, da pritegne vsa živa bitja odtujena od Njega.
Poleg vedske literature so pomembne tudi avtoritete s svetniškim karakterjem, zato da jo lahko interpretirajo na pravilen način. V primeru, da tega ne moremo zagotoviti se bodo namreč nedvomno pojavile štiri človeške pomanjkljivosti kot so podvrženost iluziji, delanje napak, nagnjenost varanja in nepopolni čuti. Znanje se mora zato prenašati preko nasledstva verodostojnih duhovnih učiteljev; vse od izvorne osebe pa do nas.
Naše nasledstvo se imenuje Brahma Madhva Gaudiya Sampredaja, ki temelji na dveh principih. Eden je sposobnost filozofsko poraziti prepričanje, da smo vsi bog (Mayavada) in drugi je čaščenje božanstev. Naša duhovna učenja tako temeljijo na knjigi Bhagavad-gita – kakršna je, ki jo je prvemu živemu, Brahmi, izgovorila sama Vsevišnja Božanska Osebnost Šri Krišna. Obravnava pet glavnih tematik z dodatno šesto.
Iz spodnje slike lahko vidimo, da ima človek dve možnosti izbire. Ali ostane prekrit z materialno naravo, ki je zaradi časa minljiva ali pa stopi na pot povezave (yoge) z duhovno naravo, ki je večna.