Deset značilnosti milosti Gospoda Čaitanje

Deset značilnosti milosti gospoda Čaitanje

Čisti bhakte Gospoda Krišne postanejo ekstatični in izjemno veseli, ko mu ljubeče vdane služijo. Kot je razkril Šrila Krišnadasa Kaviraja Gosvami v Sri Chaitanya-charitamriti, je Krišna nekoč želel izkusiti srečo, ki jo čutijo njegovi bhakte. Zaključil je, da če ne prevzame razpoloženja bhakte, te sreče ne more izkusiti. Najvišji bhakta Gospoda Krišne je Šrimati Radharani. Tako je Gospod Krišna sprejel čustva in razpoloženje Radharani in postal Gospod Šri Krišna Čaitanja Mahaprabhu.

Gospod Čaitanja je Krišna sam, vendar v obliki in razpoloženju bhakte. S tem, ko je postal bhakta (božji sluga) , je Gospod sam izvajal bhakti-jogo (jogo vdanosti)  in s tem učil človeštvo. Kot Gospod Čaitanja je Gospod Krišna še posebej milosten (maha-vadanya), celo do najbolj grešnih ljudi. Krišna je ubil nekatere brezvestne ljudi (in jih s tem odrešil), toda Gospod Čaitanja jih je transformiral. Tudi najbolj padle je obdaril z namo (svetim imenom) in premo (ljubeznijo do Boga) in nobena druga inkarnacija ni pokazala tako visoke stopnje božanskega usmiljenja.

Svarupa Damodara Goswami, eden najbolj zaupnih družabnikov Gospoda Čaitanje Mahaprabhuja, je ponudil molitev Gospodu, ko je prišel, da bi mu služil v Jagannatha Puriju. V tej molitvi je opisal deset značilnosti božanskega usmiljenja Gospoda Čaitanje:

heloddhunita-khedaya vishadaya pronmilad-amodaya

shamyach-chastra-vivadaya rasa-daya chittarpitonmadaya

shashvad-bhakti-vinodaya sa-madaya madhurya-maryadaya

shri-chaitanya daya-nidhe tava daya bhuyad amandodaya

(Chaitanya-charitamrita, Madhya 10.119; Sri Chaitanya-chandrodaya-nataka 8.10)

Prevod:

Naj bo milost Gospoda Čaitanje (shri-chaitanya daya-nidhe tava daya bhuyad), ki:

odganja materialno žalovanje (hela uddhunita khedaya)

odganja materialno žalovanje (hela uddhunita khedaya)

očisti vse (vishadaya)

prebuja transcendentalno blaženost (pronmilat amodaya)

uravnava nesoglasja svetih spisov (shamyat shastra vivadaya)

razdeljuje vse transcendentalne prefinjenosti (rasa-daya)

povzroča vzhičenost srca (citta arpita unmadaya)

vedno spodbuja predano služenje (shashvat bhakti vinodaya)

skupaj s polno ekstazo in veseljem (sa-madaya)

poveličuje mejo zakonske ljubezni (madhurya maryadaya)

prebuja srečo in blagostajne (amanda udaya)

Sledi kratek opis zgornjih desetih vidikov božanskega usmiljenja Gospoda Čaitanja.

1. Odganja materialno žalovanje

Ena od značilnosti bhakti ali čistega vdanega služenja je klesha-ghni, kar pomeni, da odganja vse bede (kleshas). Gospod Čaitanja se je spustil v ta materialni svet, da bi vse naučil procesa bhakti joge. Sarvabhauma Bhattacharya, učen bhakta Gospoda Čaitanja, ga tako časti v svojem delu Shacisutashtakamu:

satatam janata-bhava-tapa-haram

paramartha-parayana-loka-gatim

nava-leha-karam jagat-tapa-haram

pranamami shachi-suta-gaura-varam

»Vedno odstranjuje trpljenje materialne eksistence za človeštvo. On je življenje ljudi, ki so predani svojemu najvišjemu interesu. Navdihuje ljudi, da postanejo kot čebele (željne medu Krišna-preme). Odstranjuje gorečo vročino materialnega sveta. Priklanjam se Gauri, čudovitemu sinu matere Sači.”

Nekoč je duhovno vzvišen brahmana po imenu Vasudeva trpel za gobavostjo, njegovo telo pa je bilo napolnjeno z živimi črvi. Njegovo sočutje do trpljenja vseh živih bitij je bilo tako veliko, da je takoj, ko je kakšen črv padel iz njegovega telesa, dvignil in postavil nazaj na isto mesto. Ko je Vasudeva slišal, da je Gospod Čaitanja prispel na sveto mesto, imenovano Kurmakshetra, ga je obiskal v hiši brahmana po imenu Kurma. Ko je Vasudeva izvedel, da je Gospod Čaitanja že odšel, je nezavestno padel na tla vendar je Gospod takoj prišel nazaj do njega in ga objel. Tako sta izginila njegova gobavost in stiska in njegovo telo je postalo lepo.

Vasudeva je molil: »O moj usmiljeni Gospod, takšno usmiljenje ni mogoče za navadna živa bitja. Takšno usmiljenje je mogoče najti samo v tebi. Ko me vidi, celo grešna oseba odide zaradi mojega slabega telesnega vonja. Pa vendar si se me dotaknil. Takšno je neodvisno vedenje Vsevišnje Božanske Osebnosti.« (Chaitanya-charitamrita, Madhya 7.144–145)

Ker je bil Gospod Čaitanja zelo sočuten do Vasudeve, ga je ozdravil gobavosti in ga spremenil v čudovitega moža, zadovoljnega s predanim služenjem. Tako je Gospod Čaitanja postal znan kot Vasudevamrita-prada – “darovalec nektarja Vasudevu”.

2. Očisti vse (vishadaya)

Naslednji vidik milosti Gospoda Čaitanja je vishadaya – očisti vse. Gospod Čaitanja je ljudem v Kali-yugi pokazal najučinkovitejšo metodo očiščenja s tem, da je začel proces petja svetih imen Krišne. Ceto-darpana-marjanam: s petjem Krišninih imen se očisti srce.

Šrila Narottama Dasa Thakura opeva slavo Gospoda Čaitanja. Patita-pavana-hetu tava avatara: “O moj Gospod, prikazal si se samo zato, da bi rešil vse padle duše.” Mo-sama patita prabhu na paibe ara: “In med vsemi padlimi dušami sem najnižji.” Tako mora tisti, ki išče očiščenje in dvig iz svojega padlega stanja, sprejeti zatočišče Gospoda Čaitanja. Krishnadasa Kaviraja Goswami piše v Sri Chaitanya-charitamrita (Adi 15.1):

ku-manah su-manastvam hi yati yasya padabjayoh

su-mano-’rpana-matrena tam chaitanya-prabhum bhaje

»Spoštljivo se priklanjam lotosovim stopalom Gospoda Čaitanje, ker preprosto s ponujanjem cvetov njegovim lotosovim stopalom, tudi najbolj strasten materialist postane bhakta.«

3. Prebuja transcendentalno blaženost (pronmilat amodaya)

Naslednji vidik milosti Gospoda Čaitanje je pronmilat amodaya – prebuja transcendentalno blaženost. Gospod Čaitanja je skupaj s svojimi družabniki izvajal sankirtano ali skupno petje svetih imen Krišne. Kaviraja Gosvami pravi, da so »oropali skladišče ljubezni do Boga« in njeno vsebino razdelili vsem brez razlikovanja. Ljubeča predanost Šri Krišni se doseže s sankirtano (skupinskim petjem svetih imen) , ki je bistvo vse blaženosti (nama-sankirtana – saba ananda-svarupa, Adi 1.96) Šri Čaitanja Mahaprabhu pravi:

krishna-name ye ananda-sindhu-asvadana

brahmananda tara age khatodaka-sama

“V primerjavi z oceanom transcendentalne blaženosti, ki ga človek okusi s petjem Hare Krišna mantre, je užitek, ki izhaja iz neosebne Brahmanske realizacije [brahmananda], kot plitka voda v kanalu.” (Adi 7.97)

Med svojim obhodom južne Indije je Gospod Čaitanja srečal različne ljudi in jih rešil tako, da jih je spodbudil, da v blaženosti pojejo sveta imena Krišne. Ko so ljudje, ki so postali bhakte, srečali druge ljudi, so tudi njih spodbudili k ekstatičnem petju. Tako je na tisoče in tisoče ljudi blaženo pelo sveta imena Krišne po milosi Gospoda Čaitanje.

4. Uravnava nesoglasja svetih spisov (shamyat shastra vivadaya)

Še ena čudovita značilnost milosti Chaitanye Mahaprabhuja je shamyat shastra vivadaya – blaži nesoglasja svetih spisov. Vedski spisi včasih predstavljajo abheda-vakyas ali izjave, ki zatrjujejo, da so vse stvari eno z Bogom, saj so od Njega odvisne ekspanzije. Toda sveti spisi vsebujejo tudi številne bheda-vakye ali izjave, ki potrjujejo edinstvene, razlikovalne lastnosti Vsevišnjega Gospoda in kažejo, da je drugačen od svojih ekspanzij in energij. Tako nekatere upanišadske mantre poudarjajo enakost Boga in njegovega stvarstva, medtem ko druge govorijo o njihovi razliki.

Različni filozofi obravnavajo te trditve v skladu s svojimi lastnimi pojmovanji. Impersonalisti berejo abheda-vakyas dobesedno in sprejemajo bheda-vakyas le v prenesenem pomenu. Po drugi strani pa nekateri filozofi poudarjajo samo bheda-vakyas in pojasnjujejo, da je Vsevišnji Gospod popolnoma drugačen od stvarstva in živih bitij.

Da bi uskladil ta navidezna protislovja v svetih spisih, je Gospod Šri Čaitanja Mahaprabhu predlagal achintya-bhedabheda-tattvo, načelo hkratne enosti in različnosti Gospoda in Njegovih energij, ki je nedoumljivo. Vsevišnji Gospod je izvorna energetska oseba in iz Njega izhajajo vse Njegove energije, vključno s stvarstvom in živimi bitji. Brez izvorne osebe energija ne obstaja. In brez energije »energetska oseba« nima pomena. Tako sta energija in njen osebni izvor eno, vendar obstajajo ločeno. In to je nedoumljivo za pogojene ume, ki so pod vplivom materialne energije.

Šrila Prabhupada je zapisal:

Vsi smo eno z Njim [Vsevišnjim Gospodom], tako kot so zlati okraski po kakovosti enaki kot osnovno zlato, toda posamezni zlati okras ni nikoli po količini osnovnemu zlatu. Zaloga zlata se nikoli ne izčrpa, tudi če iz zaloge izhaja nešteto okraskov, ker je zaloga purnam, popolna; Tudi če se Purnam (popolno) popolnoma odšteje od Purnama (popolnega) , Vrhovni Purnam še vedno ostaja isti Purnam. To dejstvo je nepredstavljivo za naše sedanje nepopolne čute. Gospod Čaitanja je zato opredelil svojo teorijo filozofije kot achintya (nedoumljivo) in kot je potrjeno v Bhagavad-giti in Bhagavatamu, je teorija Gospoda Chaitanye o achintya-bhedabheda-tattvi popolna filozofija Absolutne Resnice. (Bhagavatam 2.6.13–16, Smisel)

5. Razdeljuje transcendentalne draži (rasa-daya)

Iz svoje brezvzročne milosti (daya) se je Čaitanja Mahaprabhu spustil, da bi ljudem na tem svetu razdelil transcendentalne draži (rasa). Tako v Vidagdha-madhavi (1.2) moli Šrila Rupa Gosvami:

anarpita-charim chirat karunayavatirnah kalau

samarpayitum unnatojjvala-rasam sva-bhakti-shriyam

“Gospod Čaitanja se je pojavil v dobi Kali s svojo brezvzročno milostjo, da bi podaril tisto, česar ni še nobena inkarnacija: najbolj vzvišeno in sijočo draž vdanega služenje, draž zakonske (partnerske) ljubezeni (med dušo in Bogom) .” (citirano v Cc. Adi 1.4)

Krishnadasa Kaviraja Goswami je zapisal;

Pred stvarjenjem te kozmične manifestacije je Gospod razsvetlil srce Gospoda Brahme s podrobnostmi stvarjenja in manifestiral vedsko znanje. Na popolnoma enak način je Gospod, ki si je prizadeval, da bi oživil vrindavske zabave Gospoda Krišne, zasejal srce Rupe Gosvamija z duhovno močjo. S to močjo je Šrila Rupa Gosvami lahko ponovno oživil Krišnove dejavnosti v Vrindavani, ki so se skoraj izgubile v spominu. Na ta način je razširil zavest Krišne po vsem svetu. (Madhya 19.1)

V Prayagi (Allahabad) je Gospod Čaitanja Mahaprabhu poučeval Rupa Gosvamija o procesu predanega služenja in poznavanju primarnih in sekundarnih ras ali transcendentalnih draži (okusov) v odnosu s Krišno, skupaj z njihovimi simptomi. V Benaresu je Gospod Čaitanja dal še bolj popolno znanje Sanatani Goswamiju in ga razsvetlil o rasah (duhovnih odnosih)  in drugih vidikih bhakti. Tako je Gospod Čaitanja razdelil znanje ras svetu preko Rupe in Sanatana Gosvamija, ki sta jih nadalje razložila s pisanjem bhakti spisov.

6. Povzroča vzhičenost srca

Milost Gospoda Čaitanje povzroča tudi vzhičenost srca (chitta arpita unmadaya). Poslušanje o vseh njegovih dejanjih, napolnjenih s sočutjem in naklonjenostjo, poslušalcu povzroča največjo srečo. Tako Kaviraja Gosvami poziva bralce Šri Chaitanja-Charitamrite, napolnjene z opisi milostnih dejanj Gospoda Čaitanje, naj jo preučujejo in poslušajo z veliko pozornostjo, da bi dosegli to srečo: “O bhakte, naj se transcendentalno življenje in odlike Šri Čaitanje Mahaprabhuja vedno slišijo, pojejo in premišljujejo z velikim užitkom.” (Antia 12.1)

7. Vedno spodbuja vdano služenje

Usmiljenje Gospoda Čaitanje vedno spodbuja vdano služenje (shashvat bhakti vinodaya) v srcih tistih, ki pridejo v stik z njim. Vsako živo bitje ima večen odnos z Vsevišnjim Gospodom Krišno. Vendar pa je zaradi prekritja maye ali iluzorne energije pogojena duša pozabila na ta odnos. S prakso bhakti-joge lahko oživimo ta odnos. In Gospod Čaitanja se je usmiljeno spustil v ta svet in v svojo vlogi kot božji sluga, da bi učil bhakti-jogo, s katero se lahko človek identificira kot večni služabnik Gospoda Krišne in ravna v skladu s tem. Tako ga Sarvabhauma Bhattacharya poveličuje:

vairagya-vidya-nija-bhakti-yoga

shikshartham ekah purushah puranah

shri-krishna-chaitanya-sharira-dhari

kripambudhir yas tam aham prapadye

»Naj sprejmem zatočišče Vsevišnje Božanske Osebnosti, Šri Krišne, ki se je spustil v obliki Gospoda Čaitanje Mahaprabhuja, da bi nas naučil resničnega znanja, Svojega vdanega služenja in nenavezanosti na vse, kar ne kultivira zavesti Krišne. Spustil se je, ker je ocean transcendentalne milosti. Naj se predam njegovim lotosovim stopalom.« (Madhya 6.254)

Gospod Čaitanje je pridigal bhakti (vdano služenje), še posebej bhakti (vdano ljubeče služenje), ki se je izvajala po stopinjah prebivalcev Vrindavana, pod vodstvom šestih Gosvamijev. Kadarkoli se je Gospod Čaitanja poslovil od svojih bhakt, jih je goreče spodbujal, naj vdano služijo Krišni, kar vključuje petje Njegovih imen in čaščenje Njega.

8. Podarja popolno ekstazo in veselje

Ko Gospod Čaitanje stimulira predano služenje v srcu trpeče pogojene duše na tem svetu, hkrati deli ekstazo in veselje (sa-madaya), ki spremljata bhakti. Pogojeno živo bitje se umetno identificira kot gospodar, uživalec, nadzornik in lastnik tega sveta. Vendar pa se lahko z milostjo Gospoda Čaitanje človek odreče takšni napačni identifikaciji z izvajanjem krišna-bhakti. Biti ljubeč služabnik Krišne je prvotni konstucionalni položaj vsakega živega bitja, kot je učil sam Gospod Čaitanja: jivera ‘svarupa’ haya – krishnera ‘nitya-dasa’ (Madhya 20.108). Kapljica veselja in ekstaze služenja Krišni je neprimerljivo večja od celega oceanom sreče, ki ga okušamo, ko se združimo z neosebnim Brahmanom (Adi 6.44). Gospod Čaitanja sam okuša nektar krišne-preme in navdihuje druge, da okusijo enako. Kaviraja Goswami piše:

vande shri-krishna-chaitanyam

krishna-bhavamritam hi yah

asvadyasvadayan bhaktan

prema-diksham ashikshayat

»Naj se spoštljivo poklonim Šri Čaitanja Mahaprabhuju, ki je osebno okusil nektar ekstatične ljubezni do Krišne in nato poučil svoje bhakte, kako naj ga okusijo. Tako jih je razsvetlil o ekstatični ljubezni do Krišne, da bi jih iniciiral v transcendentalno znanje.« (Antja 16.1)

9. Poveličuje mejo zakonske (partnerske ljubezni)  (madhurya maryadaya)

Še en vidik milosti Gospoda Čaitanje je madhurya maryadaya – poveličevanje meje (neskončne višine)  zakonske ljubezni. Obstaja pet primarnih ras (duhovnih odnosov)  v povezavi z Gospodom Krišno, in sicer shanta (nevtralnost), dasya (služabništvo), sakhya (prijateljstvo), vatsalya (starševstvo) in madhurya (zakonska ljubezen). Z nepristransko primerjavo ugotovimo, da je madhurya rasa najvišja. In Šrimati Radharani je utelešenje vseh bhakt v madhurya rasi. Celo Krišna želi razumeti veličino Njene ljubezni in izkusiti srečo, ki jo pridobi s služenjem Njemu. Tako se je Krišna spustil kot Gospod Čaitanja in sprejel razpoloženje Radharani.

Sam pojav Gospoda Čaitanje v razpoloženju Šrimati Radharani je največje pričevanje o duhovni zakonski rasi. Med diskusijami z Ramananda Rayo (Madhya, poglavje 8) je Gospod Čaitanja učil, da je največja želja ali cilj (sadhya) za Gaudiya Vaišnavo čaščenje Krišne, ki sledi stopinjam Vraja-gopij, ker ni boljšega načina čaščenja od njihovega. V svojih zabavah, še posebej v zadnjih osemnajstih letih svojega bivanja v Jagannatha Puriju, je bil Gospod Čaitanja nenehno potopljen v razpoloženje gopij in doživljal ekstatične občutke ločenosti od Krišne. Tako je vsemu svetu razglasil slavo gopij iz Vrindavana, najvišjih Krišnovih bhakt v madhurya rasi (duhovni partnerski – zakonski odnosi med dušo in Bogom) .

10. Prebuja srečo in blagostajne (amanda udaya)

Svarupa Damodara Gosvami omenja zadnjo značilnost milosti Gospoda Čaitanje kot amanda udayam – prebudi vso srečo. S svojimi nauki, dejavnostmi in interakcijami Gospod Čaitanja milostno prebudi največjo srečo v življenju bhakt. Proti koncu svojih vidnih zabav je Gospod Čaitanja dejal Svarupi Damodari Gosvamiju in Ramanandi Rayi: »Preprosto s petjem svetega imena Gospoda Krišne se lahko človek osvobodi vseh nezaželenih navad. To je sredstvo za prebujanje vse sreče in sprožitev toka valov ljubezni do Krišne. (Antya Lila 20.11)

Najbolj milostna inkarnacija

Tako so pojavitev in dejanja Gospoda Čaitanje polna neprimerljivega usmiljenjem do vseh živih bitij na tem svetu – inteligentnih, neumnih, visoko rojenih, nizko rojenih, moških, žensk, otrok ali celo nečloveških vrst. Gospod Čaitanje je podelil svojo milost živalim v gozdu Jharikhand in jih navdihnil, da v ekstazi pojejo Krišnova sveta imena. Vrhovna milost Gospoda Čaitanje deluje kot najvišji blagoslov ljudi na tem svetu na različnih ravneh – od osvoboditve trpljenja materialnega obstoja do tega, da jim omogoči, da izkusijo transcendentalno veselje Krišnove ljubezni. In to usmiljenje je kot reka nektarja, ki teče navzdol in je dostopna tudi najbolj padlim, grešnim ljudem na tem svetu (Adi 16,1). more—nam; dayä—milost; kari’—je izkazal; kara—narediti; sva-dayä—Tvojo lastno milost; sa-phala—uspešen; akhila—vseskozi; brahmäëòa—univerzum; dekhuka—naj bo viden ; tomära—Tvoja; dayä-bala—moč milosti. Tako Kaviraja Gosvami poziva bralce Chaitanya-charitamrite, naj uporabijo svojo logiko in razum, da bi razumeli milost Gospoda Čaitanje kot »neverjetno čudovito« (Adi Lila 8.15).”