BHAGAVAD GITA - GOSPODOVA PESEM

Predstavljajte si, da se pred vami pojavi vaš prijatelj s povsem novim BMW-jem. Po začetnem šoku in strahospoštovanju vprašate, kje je dobil avto, on pa odgovori, da je bil produkt eksplozije na smetišču: Meteor je padel in ustvaril ogromno eksplozijo, zaradi katere so se vsi kosi kovine dvignili visoko na nebo. Nekako se je po naključju vse sestavilo skupaj in ustvarilo čudovit avto, slučajno v najnovejšem modelu.

Najverjetneje bi bila večina od nas začudena nad takšnim odgovorom. Slišalo bi se absurdno. Lahko bi se celo počutili užaljene, češ, da nekdo skuša omalovaževati vašo inteligenco.

Podobno bi si lahko predstavljali, če bi nam nekdo povedal, da je čudovita knjiga, skupaj z ilustracijami, trdo vezavo in ovitkom, nastala iz eksplozije v pisarniški trgovini. Lahko bi pomislili, da bi lahko obstajala majhna možnost, da bi vsi papirji, barve in lepila odleteli v zrak in pristali v ravno pravem zaporedju, da bi ustvarili knjigo s črkami in ilustracijami, vendar večina ne bi bila zelo zadovoljna s to razlago

V obeh primerih naša racionalna plat samodejno zavrača tovrstno razlago, saj jo šteje za absurdno. Tudi nezavedno razumemo, da mora nekdo izdelati karšnokoli vrsto blaga ali izdelkov. V moderni zgodovini ni primera avtomobila, ki se je pojavil zaradi eksplozije na smetišču, ali knjige, ki je nastala zaradi papirjev in barv, ki letijo v zraku. V vsakem primeru mora nekdo trdo delati, da oblikuje in izdela avtomobil ali da napiše, natisne in zveže knjigo. Morda ne vemo, kdo je naredil projekt in kdo je sodeloval pri produkciji, pa tudi različne uporabljene tehnologije ali izzive, s katerimi so se soočali, vendar lahko domnevamo, da so bile za to odgovorne nekatere nadarjene osebe. Podzavestno razumemo, da ima vsaka stvaritev stvarnika. Morda ne razumemo, kdo ga je naredil ali kako, vendar razumemo, da ga je nekdo naredil.

Pa vendarle, ko govorimo o vesolju, pogosto dobimo odgovor, da se je pojavilo po naključju, iz kozmične eksplozije, pri čemer pozabljamo, da vesolje vključuje vse zgradbe, vse avtomobile in vse knjige. Če enega od teh predmetov ni mogoče proizvesti po naključju, kako smiselno bi bilo misliti, da bi kolektiv vseh lahko nastal z naključnimi interakcijami materialnih elementov?

Teorija velikega poka temelji na predpostavki, da je vsa materija nekoč tvorila singularnost, neznane sile pa so jo hitro razširile in ustvarile eksplozijo. Interakcija različnih materialnih elementov je porodila fizikalne zakone, zaradi katerih se je snov organizirala na določen način, ustvarila prve atome, ki so se nato zgoščevali v zvezde, kar je privedlo do nastanka težjih elementov in tako naprej. Nekaj milijard let kasneje je naključje rodilo samorazmnožujoče se molekule RNA, ki so se po naključju znašle v celičnih membranah, priročno založenih z različnimi organeli, kar je povzročilo prve žive organizme. Zaradi naključja so se ti primitivni organizmi razvili v nekaj milijardah let, kar je privedlo do kompleksnih organizmov, kot so krave, sloni in ljudje.

Čeprav se to morda sliši kot popolnoma racionalna razlaga, v resnici ni veliko boljša od ideje o eksploziji na smetišču, ki bi povzročila BMW. Obe teoriji temeljita na naključjih. Vendar pa naključje ni dobra razlaga za kompleksne pojave. Koliko časa bi trajalo, da bi šimpanz, ki naključno tipka črke v pisalnem stroju, prišel do enciklopedije Britannica? Eno leto? Tisoč let? Milijardo let? Ali ne bi bilo bolj racionalno sprejeti, da enciklopedija ni nastala po naključju, ampak iz trdega dela skupine človeških bitij?

“Naključje” je samo beseda, ki se uporablja, ko nekdo ne pozna vzroka nečesa. Da bi obranil svoj položaj, lahko nekdo reče, da se je to zgodilo po naključju in nekateri mu morda verjamejo, toda tisti, ki je malo bolj poučen, bo videl, da je to samo zaradi njegovega pomanjkanja znanja. Vse ima vzrok, vprašanje je razumeti, kaj je vzrok.

Logično bi bilo domnevati, da tako kot ima vsak predmet v naši civilizaciji stvarnika, ima tudi vesolje stvarnika. Prav tako bi bilo logično domnevati, da je ta stvarnik inteligentnejši od nas, saj je njegovo stvarjenje bolj zapleteno, vključno s samo-razmnožujočimi se inteligentnimi bitji, ki so sposobna dvomiti v svoj lastni obstoj. Tega stvarnika lahko imenujemo z različnimi imeni ali celo odkrito priznamo, da ga ne moremo razumeti, vendar je logično sklepati, da kadar obstaja stvarstvo, mora obstajati tudi stvarnik.

Zdaj pa si predstavljajmo, da bi ta stvarnik napisal knjigo. Ali ne bi bili radovedni, da bi jo prebrali in videli, kaj nam ima za povedati?

Prav to je premisa Bhagavad-gīte. Beseda gita pomeni »pesem«, Bhagavān pa je sanskrtska beseda za Absolutno Bitje, tistega, ki ima vse obilja. Zato »Bhagavad-gītā« pomeni »pesem Vsevišnjega« ali »Božja pesem«.

Vsevišnjega lahko razumemo v treh aspektih, ki so v vedski literaturi opredeljeni kot Brahman, Paramātma in Bhagavān. Vidik Brahmana je neoseben in nejasen. Tisti, ki osvoji ta vidik, vidi božansko kot duhovno silo, ki je onkraj tega materialnega kozmosa. Kdor spozna vidik Paramātme, razume, da ima Bog poleg tega, da je duhovna sila, tudi obliko in je vseprisoten. Tisti, ki pa spozna vidik Bhagavana, lahko razume, da ima Gospod neomejeno transcendentalno obliko, ki je vir vsega, kar obstaja, in s katerim lahko razvijemo transcendentalni odnos. Bog ima veliko imen, toda Njegovo prvotno ime je Krišna, vseprivlačen. Vidik Bhagavana je zajet v izrazu “Vsevišnja Božanska Osebnost”, ki ga je Šrila Prabhupada uporabil v svojih knjigah. Ta izraz kaže, da ima osebno obliko in intelekt, čeprav ni sestavljen iz materialnih elementov, kot smo sami.

Krišna je kronološki gledano Bhagavad-gīto izrekel Arjuni tik pred začetkom vojne na Kurukṣetri, ki naj bi se zgodila leta 3102 pr. n. št., Vyāsadeva pa jo je zapisal kot del svojega enormnega dela pri zbiranju celotne vedske literature.

To je knjiga, ki je spremljala človeštvo večino novejše zgodovine. Preučevali so jo številni največji misleci, vključno z Einsteinom, Gandhijem, Thoreaujem, Emersonom, Jungom in mnogimi drugimi, ki so v njej našli velik navdih. Thoreau je na primer zapisal: »Zjutraj okopam svoj razum v osupljivi vesoljni filozofiji Bhagavad-gīte, v primerjavi s katero se zdita naš sodobni svet in njegova literatura majhna in nepomembna«. Skozi stoletja je Bhagavad-gītā služila kot vir razsvetljenja za milijone ljudi iz najrazličnejših kultur in načinov življenja, od preprostih ljudi do kraljev.

Toda kaj je dokaz verodostojnosti Bhagavad-gīte? Kako smo lahko prepričani, da ni bil le neki stari filozof tisti, ki se je zaradi pomanjkanja boljših opravil, odločil, da si bo izmislil nekaj, kar bo preslepilo vse? Kaj bi bil dokaz pristnosti Bhagavad-gīte?

Na to bi lahko odgovorili s primerom: recimo, da bi nekdo prišel k vam s torto. Kako ste lahko prepričani, da je to prava torta in ne le njena plastična podoba? Obstaja enostaven način, s katerim se o tem nedvomno prepričate: samo poskusiti morate. Po okusu, teksturi itd. lahko zlahka razumemo, ali gre za pravo torto ali ponaredek. Zato lahko rečemo, da lahko verodostojnost torte potrdimo tako, da jo preprosto poskusimo.

Podobno je najboljši način, da se prepričamo o verodostojnosti Bhagavad-gīte, ta, da jo preprosto preučimo. Bhagavad-gītā je tako nevejetna knjiga, da je človek ne bi mogel napisati. To je knjiga, ki ni bila napisana le pred tisoč leti in je še vedno aktualna, in nam prinaša odgovore na probleme in vprašanja, s katerimi se soočamo v sodobni dobi, ampak je tudi sposobna dati različne odgovore različnim osebam, glede na njihove potrebe in stopnjo zavesti.

To je nekaj edinstvenega v Bhagavad-gīti. Različne knjige služijo različnim ljudem: obstajajo knjige za zdravnike, inženirje, študente računalništva itd. Inženirska knjiga na primer ne bo zelo koristna za kardiologa. V primeru Bhagavad-gīte pa bo filozof prebral in našel odgovore na svoja življenjska vprašanja, zdravnik bo bral in našel odgovore na svoja poizvedovanja, študent bo bral in iskal odgovore na svoje dvome in tako naprej. To je knjiga, ki vsebuje neskončno pomenov in lahko razkrije različne odgovore glede na bralčeve potrebe. Ne glede na to, kje se nahajamo, nam lahko Bhagavad-gītā pomaga najti naslednji korak. Zaradi tega je Bhagavad-gīta tako skrivnostna. Ko jo preučujemo in iščemo odgovore na svoja življenjska vprašanja, lahko dobimo dokaz o božanskem izvoru Bhagavad-gīte.