FILOZOFIJA

PROCES (bhakti-yoga)

Naš cilj je vrnitev nazaj v duhovni svet imenovan Goloka, kjer prebiva Krišna s svojimi družabniki ter mu služiti z vdanostjo. Vrnitev ni tako enostavna, saj smo v stiku z materialno naravo že kar nekaj življenj. Zato potrebujemo ustrezen proces za doseganje cilja. Vedska književnost omenja tri procese: karma-yoga, jnana-yoga in bhakti-yoga.

Karma-yoga predstavlja postopen proces, ki temelji na aktivnosti. Človek se mora striktno držati predpisov za enega od štirih poklicev in enega od štirih življenjskih obdobij. Tako se iz življenja v življenje postopoma dvigne na najvišji planetarni sistem. Od tam pa z njegovim upravnikom nadaljuje pot naprej in odide nazaj v duhovni svet.

Jnana-yoga temelji na strogosti in negaciji materialnega sveta. Oseba s pomočjo filozofije išče absolutno resnico. Vsemu materialnemu se odreče, ker ima v njem vsako dejanje svojo posledico. Oseba na ta način  doseže duhovno svetlobo imenovano brahmajyoti, ki ločuje materialni in duhovni svet, ter tako doseže brezosebno osvoboditev.

Bhakti-yoga ali vdano služenje pod vodstvom verodostojnega duhovnega učitelja pa predstavlja direkten proces, s katerim spoznamo vrhovno božansko osebnost in se vrnemo nazaj v njegovo prebivališče. Včasih se proces napačno interpretira kot joga ljubezni, ampak gre v bistvu za vdano služenje Boga iz ljubezni. Vsako časovno obdobje ali milenij ima sebi pripadajoč najbolj potenten proces bhakti-yoge oziroma vdanega služenja. V zlati dobi je najbolj prominentna mistična meditacija, v srebrni ognjena žrtvovanja, v bronasti je čaščenje božanstev in v železni dobi ali kali-yugi skupinsko petje božjih imen (Šrimad-bhagavatam 12.3.52). 

V vsakem mileniju se zato pojavi tudi opolnomočena inkarnacija Krišne, ki določen proces samospoznanja  tudi vzpostavi.  V kali-yugi se je za ta namen dobrih petsto let nazaj v zahodni Bengaliji pojavila prikrita inkarnacija, ki ima rumenkasti ten kože z imenom Šri Čaitanya Mahaprabhu. (Šrimad-bhagavatam 11.5.32).

Proces vdanega služenja se začne s poslušanjem o aktivnostih Vsevišnje Božanske Osebnosti, čemur sledi opevanje le teh, spominjanje, služenje Njegovim stopalom, čaščenjem božanstva, posvečanje molitev, nato postanemo Njegov služabnik, potem prijatelj in na koncu se mu popolnoma predamo (Šrimad-bhagavatam 7.5.23). 

Da bi se to lažje doseglo mora oseba skladno s svojo naravo opravljati svoje dolžnosti in hkrati izvajati proces vdanega služenja, pod skrbnim vodstvom verodostojnega duhovnega učitelja. Duhovna praksa vdanega služenja naj bi temeljila predvsem na praktičnemu služenju božanstev Višnuja in recitiranju njegovih svetih Imen. Skladno z duhovnim napredkom pa se materialne aktivnosti zmanjšujejo v prid rasti duhovne prakse. Na začetni stopnji je oseba vključena v čaščenje božanstev, na srednji postane zreli pridigar in na najvišji stopnji se popolnoma posveti recitiranju svetih imen Boga.