sreda, 26. marec 2008

Čajtanja Mahaprabhu

»V dobi Kali bo inkarnacija Krišne stalno pela sveto ime Krišne v družbi svojih privržencev. Njegova polt ne bo temna (kot Krišna), temveč zlata. Inteligentni Ga častijo s skupnim petjem Njegovega imena.«Šrimad Bhagavatam 11.5.32
Šri Čajtanja Mahaprabhu (1486 – 1533) se je pojavil v Majapurju, v zahodni Bengaliji, pred nekaj več kot 500 leti, in sicer iz dveh razlogov. Želel je razširiti petje svetih imen Boga in odrešiti ljudi materialnih vezanosti. Hkrati pa je se je Čajtanja pojavil v posebni podobi, da bi izkušal ljubezen, ki jo ima največji bhakta, Šrimati Radharani, Njegova notranja energija.

V svojem otroštvu je bil izjemen učenjak in s svojim znanjem in talenti je prekrival svojo božansko pojavitev. Kasneje je svojo božansko naravo pokazal svojim najbližjim družabnikom. Pričel je širiti skupno petje svetih imen, ki se nadaljuje še danes.

Po 24. letu je sprejel oddvojen red življenja, zapustil dom in na svojih popotovanjih po celotni Indiji spreobračal ljudi. Ateiste, neumneže in še nižje ljudi ter pobožne in dobre je vse dvignil na raven ljubezni do Boga. Ni se oziral na njihova pretekla dejanja. Brez razlike je vsem dal to, česar ni dala še nobena inkarnacija doslej – čisto ljubezen do Boga.

V Šrimad Bhagavatamu je omenjeno, da se Krišna pojavi v treh dobah od štirih. To pa zato, ker se v zadnji dobi pojavi prikrito. Gospod Čajtanja je prikrita inkarnacija, saj se ni razglašal in je deloval kot Gospodov sluga, Njegovo božanskost pa so poznali le najbližji družabniki. Kljub temu lahko v svetih spisih, kot so Šrimad Bhagavatam, Mahabharata, Krišna-jamala in Brahma-jamala (vse napisane veliko pred Njegovo pojavitvijo), najdemo napovedi imena Njegove matere, kraja pojavitve in Njegove misije.

Čajtanja Mahaprabhu je podal osem molitev, znanih kot Šikšaštaka. Gaudija vaišnavizem jih sprejema kot bistvo razpoloženja vdanosti in duhovnih navodil. Opisujejo pomembnost petja Krišnovega svetega imena in razpoloženje čistih bhakt, zmožnosti petja svetega imena, predpogoje za čisto petje, pomembnost ponižnosti in molitve, zunanje simptome čistega bhakte, blaženo razpoloženje oddvojenosti in najvišjo raven nesebičnega petja. Njegovi nauki je obširno predstavil Šrila Krišna dasa Kaviradža Gosvami v Čajtanja Čaritamriti, ki jo je za naše lažje razumevanje komentiral Njegova Božanska Milost A.Č. Bhaktivedanta Svami Prabhupada.
Pripravi za tisk